Kot pripoveduje legenda, je na hribu, kjer danes stoji cerkev, nekoč dejansko stala majhna lesena kapelica v čast sv. Mariji Magdaleni. Pozneje so ljudje postavili večjo kapelico, ki so jo že imenovali cerkvica. V času vizitacije škofa Jakoba Eberlina je že bila zabeležena v vizitacijskih spisih kot podružnica župnijske cerkve sv. Janeza v Radkersburgu.
Prvič se cerkev sv. Marije Magdalene omenja v deželnoknežjem urbarju iz konca 13. stoletja. Kapelica Marije Magdalene je nastala pod vplivom šentpavelskih benediktincev. Upokojeni kaplan iz Male Nedelje, Martin Kaučič, rojen v Rihtarovcih velja za začetnika gradnje kapelske cerkve. Cerkev je zgradil graški stavbenik Mihael Marek, in sicer za 23.000 goldinarjev. Devetnajstega septembra 1835 je sekovski knezoškof Roman Sebastijan Zengerle posvetil novoustanovljeno cerkev. Hkrati je posvetil tudi tri oltarje. Prvi je glavni oltar, ki je posvečen sv. Mariji Magdaleni, na njem pa še kipa bratov, sv. Petra in Pavla. Na severni strani je stranski oltar, posvečen sv. Ani, južni stranski oltar pa je posvečen sv. Križu. Leta 1832 so že bile vgrajene orgle, katere je izdelal mariborski mojster Jožef Otonič. Obnovi cerkve, leta 1886 je prisostvoval slikar Jakob Brollo iz Cremone v Italiji.